Od nekdaj sem bila mnenja, da je denar potrebno zaslužiti z delom. Zato moram reči, da sem se v teh nekaj desetih letih svojega življenja redko posluževala iger na srečo.
Pa tudi iskreno povedano sem večkrat opazila, da denar ljudi spremeni. Zato je bil v meni vedno nek tih pomislek, da bi se to lahko zgodilo tudi meni. Da bi mi ob neki večji vsoti denarja zrastel ego. Vsi, ki se ukvarjamo z duhovnostjo, pa vemo, da je ego najhujši sovražnik našega duhovnega razvoja. Skratka zaradi določenih osebnih prepričanj iger na srečo skoraj nisem igrala. Nisem želela tega denarja.
Se mi je pa nedavno zgodil zanimiv dogodek, ki je moje razmišljanje vseeno spremenil. Dober mesec nazaj sem opazila, da ima moj avto dolgo prasko po levi strani. Skoraj bi si upala trditi, da je bilo to storjeno nalašč, vsaj glede na dolžino in obliko same praske. Nisem se ravno jezila, ko sem to prasko prvič videla. Sem pa bila razočarana nad ljudmi.
Ni se mi zdelo pošteno, da imam sedaj s tem stroške. In to nepotrebne stroške. Da plačujem za nek dogodek, za katerega niti ne bi bilo potrebno, da se je zgodil. Da plačujem tujo zlobo ali malomarnost.
Avta seveda nisem dala takoj popraviti. Pustila sem možu, da najde najbolj ugodnega avtoličarja, sama pa sem se z njim normalno vozila dalje. Tako sem šla tudi prvo soboto po tem dogodku v trgovino z njim.
Bila je običajna sobota, nakupovalni center poln ljudi, jaz s polno opravki in dolgim seznamom stvari, ki jih moje gospodinjstvo potrebuje. Potrebovala sem kar nekaj časa, predno sem nabrala vse. Nato grem v vrsto na blagajni in seveda tudi tam nekaj časa čakam. Rahlo naveličana vsega opravim nakup in se premikam proti izhodu.
Šla sem tudi mimo loterije in nekaj me je vleklo tja. Pa sem sama sebe prepričala, da to nima smisla, da tega denarja ne želim, da tako ali tako ne vem, kaj bi z njim, če ga dobim, pa še kaj. S temi mislimi v glavi sem šla mimo loterije do avta. Zložim vrečke in peljem voziček v hišico z vozički. Ko ga priklopim na ostale, dobim ven tista dva eura, ki sem jih dala na začetku vanj. Pa si premislim.
Primem dva eura in grem nazaj do loterije. Neka sila me je vlekla tja. In vzamem listek. Najprej pišem svoj rojstni datum, pa možev rojstni datum, rojstne datume obeh prijateljic, svoje osebno število, svojo življenjsko pot, najljubše angelsko število in pa hišno številko. Vplačam listek, spravim potrdilo v torbico in grem. V tednu dni popravim avto, plačam in ga dobim nazaj.
Na listek pa sem pozabila za naslednja dva tedna. In spet pride sobota in čas za nakupovanje. Grem v isto trgovino in se spomnim na ta listek, ki mi je ležal v torbici. Po nakupih se ustavim pri loteriji in izvlečem listek, da mi gospa pogleda, če sem kaj dobila. In ne boste verjeli. Sem! Računam, da ko mi odštejejo davek, bo to ravno toliko, kolikor me je stalo popravilo avta.
Sreča ali izravnava?
Tako se mi je strošek, ki mi je nastal po krivici, lepo pokril. Škoda, ki so mi jo naredili drugi, se je izravnala z denarjem, ki sem ga dobila. In še dalje bom zaupala svoji intuiciji, ki me je pripeljala do srečnih števil. Vendar zaenkrat na drugih področjih. Seveda pa bom z njo pomagala tudi vam.
